Prebojno inoviranje
Prihodnost bo drugačna, do nje pa nas vodijo spremembe.
Prihodnost je neposredno odvisna od hitrosti vpeljevanja sprememb v poslovanje glede na hitrost vpeljevanja sprememb, ki jo dosega konkurenca. Za nove igralce na trgu je hitrost navdušujoča, za obstoječe pa zaskrbljujoča, ker se nikoli ne ve, od kod in s čim prihaja naslednji konkurent.
Včasih so inovacije nastajale skoraj izključno znotraj matične industrije, kar so podjetja zmogla obvladovati in dolgoročno načrtovati, danes pa motnje prihajajo od vsepovsod. Motnje ne prihajajo zgolj v obliki cenejših in bolj kakovostnih izdelkov ali boljših različic obstoječih izdelkov, temveč vse pogosteje v obliki novih prebojnih poslovnih modelov, ki popolnoma spremenijo razmere na trgu.
Prebojne inovacije iščejo vsi, še posebej pa start-up podjetja. Proti temu se lahko borimo samo tako, da se tudi sami lotimo prebojnega inoviranja.
Prodremo s poslovnimi modeli in ne z izdelki ali storitvami.
Poslovne modele definiramo s kratki in jedrnati odgovori na vprašanja, kot so: kdo so stranke, katero težavo jim rešujemo, kakšno vrednost jim ponujamo, prek katerega kanala dostopamo do njih, kolikšni so stroški ob tem, kako merimo svojo učinkovitost in zakaj to delamo mi in ne kdo drug.
Bistvo dobrega poslovnega modela je, da učinkovito rešuje problem, ki ga je vredno rešiti, tako z vidika trga kot organizacije. Podjetja najpogosteje propadejo zaradi slabih poslovnih modelov, ne pa slabih poslovnih načrtov. Slabega poslovnega modela se ne da popraviti s še tako dobrim poslovnim načrtom.
Inoviranje je iskanje nečesa, česar še mogoče sploh ni.
Za inoviranje je značilna velika mera negotovosti. Vitki pristop pomeni, da sočasno razvijamo izdelek/storitev, odkrivamo stranke in trg ter se osredotočamo na "moram imeti" problem. Bolj kot izdelek raziskujemo trg. Vitko inoviranje dopušča možnost, da sploh ne rešujemo pravega problema oz. ga rešujemo precej napačno z vidika potencialne vrednosti. Razvoja v pogojih velike negotovosti zato ne smemo omejevati s klasičnim projektnim pristopom, kjer so cilji znani, naloge predvidljive, ekipa imenovana, čas in proračun zagotovljen.
Ne zanašajte se na tehnologijo.
Novi izdelki in nove storitve, novi prebojni poslovni modeli so nekaj, česar stroji, niti GenAI (v celoti še) ne znajo narediti, kaj šele narediti tako dobro kot človek. Prebojne inovacije so tiste inovacije, ki bistveno spremenijo razmere na trgu.
S prebojnimi inoviranjem mislimo na fokusirano in ne na množično inoviranje (tekoče izboljšave).
V številnih organizacijah že obstajajo izkušnje z zbiranjem, ocenjevanjem in nagrajevanjem koristnih predlogov. Ideje iz nabiralnikov običajno rešujejo enostavnejše, stroškovno naravnane ukrepe. Le redko je v nabiralnikih predlog, iz katerega se lahko razvije nekaj velikega, kar bi bistveno spremenilo razmere na trgu - prebojna inovacija.
Inoviranje je primarno odločitev in odgovornost vodstva.
Alternativa inoviranju je odpuščanje. Inoviranja ne moremo naročiti, lahko le omogočimo, da se zgodi. Prihodnji uspeh podjetja je zelo odvisen od medsebojnega komuniciranja in zaupanja med managerji in inovatorji.
