Kako postati boljši posameznik, boljši tim in boljša organizacija?

Če bi bilo enostavno postati boljši, s tem ne bi imeli toliko dela. Ni eno-stavno. Vsak pri tem izbira svojo pot. Naj vam spodnji razmislek koristi. 

​​

 

Postati boljši pomeni spremeniti se, a sprememb ne moremo doseči na ukaz. Spremembe zahtevajo dodatno energijo – so korak iz cone udobja. Če so nam spremembe dane ali celo vsiljene "od zunaj", se jim običajno celo upiramo. Zato ima tisti, ki uvaja spremembe, kar veliko dela z upravljanjem našega odpora (Change Management). 
​
Kaj pa, če k spremembam pristopimo drugače – bolj sodelovalno in vključujoče? Kaj, če si spremembe zastavimo in jih oblikujemo sami oz. s timom (Change Design / Change Leadership)? Takšen pristop je zagotovo "prijaznejši", saj sproža manj odpora, nas bolj aktivira in zato vodi do boljših rezultatov.

​

Spodaj delim svoj osebni “design” pristop, ki ga živim že dolgo, vendar sem ga v celoti prepoznal šele v zadnjih mesecih, ko sem se ukvarjal z vprašanjem, zakaj je tako težko kaj spremeniti. Odkrival in dopolnjeval sem ga korak po koraku. Kot vsak drug koncept je tudi tega lažje razumeti kot izvajati. Zahteva disciplino, pa tudi empatijo, intuicijo, kreativnost in “obrtniško” spretnost. 

Koncept ima štiri glavne korake. 

​​

​

​​Ambicija: brez nje ni razloga za spremembe

​

Spremembe, izboljšave in inovacije so rdeča nit moje celotne poslovne kariere in življenja. Zelo zgodaj sem se poistovetil z mislijo Alberta Einsteina: "Neumnost je vedno znova in znova delati iste stvari in pri tem pričakovati drugačne rezultate." To misel sem zato že pred več leti vključil v uvod večine svojih programov.

​

Pred približno tremi leti pa sem začel v tem stavku posebej izpostavljati besedo "pričakovati". Dodal sem ji besedo AMBICIJA. Namreč, brez ambicije, želje oziroma pričakovanj nimamo razloga, da bi kaj spremenili ali naredili drugače.

Največkrat je v procesu zelo koristno narediti tudi "korak nazaj" in se vprašati: "Čemu si želim(o) postati boljši?" Odgovori morajo biti vedno popolnoma iskreni, saj nam le takšni pomagajo oblikovati pravo in pogumno ambicijo.

​

​

Prioriteta: brez nje je ambicija zgolj sanjarjenje

​

A zgolj imeti ambicijo ni dovolj. Zato sem v začetku leta 2024 začel dodajati sporočilo: “Če se z ambicijo ne ukvarjamo, od nje nimamo nič”. Če namreč naša ambicija ni tudi naša dejanska PRIORITETA (se z njo ne ukvarjamo), potem je ta ambicija zgolj sanjarjenje.

 

Postati boljši (tim) nam mora biti pomembno, a nekaj nam je resnično pomembno šele takrat, ko temu namenimo čas. Ambicija je zgolj nujni "brc" za pot napredka, ki pa ne pride kar sam od sebe.

 

Podjetnost: potrebno je aktivno delat, poiskat pomoč

 

​Velikokrat ne vemo, kako začeti pot napredka. Ko smo v takšni situaciji, je najbolj naravno in koristno, da stopimo izven svojega ega in poiščemo pomoč. Najboljši v tem so majhni otroci, ker nimajo ega. Ti nenehno iščejo pomoč, ki jo običajno tudi prejmejo in se zato zelo hitro učijo in napredujejo. Otroci poznajo dve čarobni besedi, ki ju lahko uporabljamo tudi odrasli: "prosim" in "hvala."

​

Ključ do hitrega napredovanja je velikokrat v iskanju pomoči, kar odraža lastnost, imenovana PODJETNOST. Prav otroci so tisti, ki so (vsaj za mene) najbolj podjetni.

Priti do osnovne pomoči je danes res enostavno. Če imamo jasno ambicijo in smo pripravljeni vložiti čas, a ne vemo, kje in kako začeti, si lahko vsak trenutek (24/7) pomagamo z GenAI orodji umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini, Claude, Copilot in druga. Ta orodja so vsem dostopna in brezplačna. 

GenAI orodja so odlični sodelavci, mentorji in pripravniki. V njih so združeni največji umi sveta in njihove najboljše prakse. Lahko nam marsikaj razložijo, pokažejo, predlagajo, sestavijo, simulirajo ali optimizirajo. Niso pa ta orodja vsemogočna, saj niso dovolj empatična, razumna in prilagojena za vso kompleksnost človeške narave in procesov, ki jih imenujemo postati boljši.

 

GenAI orodja nam lahko zgolj pomagajo na naši poti. Bistvo "podjetnega" dela  je na nas samih, na posamezniku in/ali timu. Poti stalnih sprememb izbiramo in po njih hodimo sami. Mi smo glavni.

Najbolj zastrašujoče pri teh orodjih je, da postajajo vse boljša in boljša veliko hitreje, kot postajamo boljši mi. Zato nam ne preostane drugega, kot da tudi sami postanemo boljši. Boljši na našem, človeškem področju: čustvenost, kreativnost, intuitivnost, empatičnost, etičnost ...

​

​

 

Miselnost: temelj vsega

​

Ko sem sredi leta 2024 logiko AMBICIJA + PRIORITETA + PODJETNOST preverjal v okviru različnih programov, sem zaznal, da nekaj manjka. Nekaj temeljnega. Nekaj, kar ločuje posameznike in time, ki gredo ali pa ne gredo na pot sprememb.

 

Največjo razliko med posamezniki sem prepoznal v različni MISELNOSTI, v različnem odnosu do situacije. Že Henry Ford je dejal: "Če misliš, da zmoreš, ali pa misliš, da ne zmoreš – v obeh primerih imaš prav." Miselnost je ena najbolj osebnih lastnosti.

​

Za spremembe in napredek potrebujemo t.i. rastočo oziroma odprto miselnost. ​Rastoča miselnost je prepričanje, da se lahko naše sposobnosti in inteligenca razvijajo z učenjem, trudom in vztrajnostjo. Otroci o tem sploh ne razmišljajo. So povsem odprti do trenutkov, ko jih začne okolje zaustavljati. Okolje so družina, ulica, vrtec, šola, organizacija ...

​

 

​Vsakič, ko v sebe verjamemo in globoko v sebi čutimo, da lahko postanemo boljša verzija sebe, smo odlično opremljeni za nov napredek. Enako velja za tim. Ta pozitiven notranji občutek nam da samozavest, nas odpre za rešitve, poveča našo pripravljenost za tveganja, okrepi odpornost na ovire, olajša vztrajanje ob napakah in še marsikaj.

 

Vsak od nas je ta pozitiven občutek doživel že večkrat v svojem življenju, še posebej v otroštvu. Brez tega ne bi znali hoditi, plavati, smučati, kolesariti in še marsikaj drugega ne. Ko se tega zavedamo, lahko te pretekle občutke in izkušnje uporabimo znova in znova.

​

​

Pozitivna, rastoča oziroma odprta miselnost je pomembna na čisto vsakem koraku izvajanja sprememb, od začetka do konca. Čeprav sem jo "odkril" na koncu, sem jo postavil na začetek koncepta, saj odločilno vpliva že na oblikovanje ambicije.

 

Celoten koncept sem pred kratkim poimenoval z akronimom MAPP - Miselnost, Ambicija, Prioriteta, Podjetnost. Ko danes v mislih analiziram svoje pretekle spremembe in izvedene projekte z različnimi timi, ugotavljam, da so večinoma nastali znotraj te, MAPP logike. 

​

Čeprav je koncept MAPP preprost za razumevanje, izvedba vsebuje veliko podrobnosti in drobnih “skrivnosti”. Nekaj "podrobnosti" je nakazanih že na spodnji sliki.