Kako postati boljši tim, posameznik oz. organizacija?
Če bi bilo enostavno postati boljši, s tem ne bi imeli toliko dela. Ni eno-stavno. Vsak pri tem izbira svojo pot. Naj vam spodnji razmislek koristi.
Postati boljši pomeni spremeniti se. Sprememb se ne bi smeli bati. Ko pa so nam spremembe dane ali vsiljene, lahko postanejo problem. Tisti, ki jih uvaja, jih mora tudi učinkovito upravljati (change management). Zato so iproblemi prisotni na obeh straneh.
Kaj pa, če k spremembam pristopimo bolj sodelovalno, vključujoče in voditeljsko? Kaj, če si spremembe sami zastavimo in oblikujemo (change design / change leadership)? Tak pristop je ljudem prijaznejši.
Kako se torej lotiti sprememb? Delim dva (bolj osebna, praktična) pristopa.
BOLJ ČLOVEŠKI PRISTOP:
Razmislek velja tako za posameznika, kot za tim.
Velja tudi za izdelke, storitve in procese, ki jih izboljšujemo, inoviramo.
Vse se bolj ali manj začenja pri miselnosti. Če iskreno verjamemo, da smo lahko boljši, je to zelo dragoceno. Če imamo odprto miselnost, sprejemamo spremembe in smo dobronamerni, je to dragocena popotnica. Če se zavedamo, da smo že velikokrat postali boljši, lahko te pretekle izkušnje s pridom uporabimo vsakič znova. Za spremembe potrebujemo glavo, srce in roke (o tem več kdaj drugič). Lažje je, če spremembe gradimo sami. Težje je, če nam jih vsilijo drugi.
Z odprto miselnostjo imamo potencial za izboljšanje, vendar to ne bo dovolj. Zavedati se moramo, da za drugačne rezultate in učinke potrebujemo nekaj delati drugače. Ključno je, da si na neki temi želimo konkretno drugačne rezultate. Pomembno je imeti ambicijo. Če je ambicija iskrena in dovolj močna, bomo skoraj vedno našli pot. Lažje nam je, če ambicije oziroma spremembe oblikujemo sami. Težje je, če nam jih vsilijo drugi.
Super je, ko iskreno verjamemo v svoj potencial in imamo zdravo ambicijo, da nekaj naredimo, dosežemo, postanemo boljši. A to ni dovolj. Treba bo "iti" na pot. Treba si bo vzeti čas, se s tem ukvarjati. Temu lahko rečemo tudi prioriteta. Postati boljši nam mora biti pomembno, resnično pomembno, kar pomeni, da temu namenjamo čas.
Ko imamo ustrezno miselnost in "zdravo" ambicijo ter smo pripravljeni v to vložiti kar nekaj časa (smo resni), moramo začeti delati. Toda, kaj naj delamo? Kako naj delamo? Za delati nekaj novega velikokrat potrebujemo (zunanjo) pomoč. Kak dober nasvet, pogovor, navodilo, priporočilo, izkušnjo. Marsikaj od tega lahko danes dobimo v knjigah, na spletu ali pa s strani orodij GenAI* (ChatGPT, Gemini, Cloude, Copilot ...). Ne glede na zunanjo pomoč in podporo, ključno delo ostane nam, ker mi želimo postati boljši in s tem boljši tudi naši izdelki, storitve in procesi. Mi kot posamezniki in/ali timi.
Za gornji pristop je nastal akronim MAPP - Miselnost, Ambicija, Prioriteta, Pomoč.
* Orodja GenAI so lahko naši solidni pripravniki oziroma mentorji. Na žalost ali pa na srečo ta orodja (še) niso dovolj empatična, razumna in primerna za vso kompleksnost človeške narave in procesov, ki jim rečemo postajati boljši. Najbolj zastrašujoče pri teh orodjih je, da postajajo vse boljša in boljša precej hitreje, kot postajamo boljši mi.
BOLJ RACIONALEN, INŽENIRSKI PRISTOP:
Tokrat kratico povem kar vnaprej.
Gre za kratico VRAZM - Vizija, Rezultati, Aktivnosti, Znanja, Miselnost.
Za postati boljši si moramo zamisliti (vizija), kako bi to izgledalo enkrat v prihodnosti (TO BE). Lahko je to izboljšan jaz (Future Self) ali izboljšan moj tim (Future Team), lahko je to vizija našega novega/boljšega izdelka, storitve ali procesa. Beseda vizija ima v pomenu besedo vizualizirati/videti. Ja, vizualizacija prihodnosti praviloma zelo pomaga.
Kako bomo vedeli, da je vizija realizirana? Kako bomo vedeli, da smo na cilju? Kateri rezultati so tisti, ki bodo dokazali, da je vizija uresničena? Praviloma gre za številčne rezultate. Tudi v športu se zmogljivosti in dosežki merijo z (vse več) številkami.
Rezultati ne pridejo sami od sebe. Za njih moramo delati (TO DO). Ko vemo, kakšne rezultate si želimo na koncu, približno vemo, kakšne aktivnosti nas bodo pripeljale do teh rezultatov. Če smo brez cilja (rezultati, vizija), do tja vodijo vse aktivnosti.
Marsikaj znamo delati že danes. Če nečesa še ne znamo delati, se moramo tega na-učiti in pred tem včasih tudi česa od-učiti. Znanje je lahko formalno ali neformalno, konceptualno ali praktično. Več kot imamo znanja in izkušenj, iz večjega bazena lahko kombiniramo potrebne (nove) aktivnosti.
Učimo se hote in nehote ves čas, včasih več, včasih manj, nekateri bolj, nekateri manj. Za nenehno učenje in rast potrebujemo odprto miselnost, sprejemanje novega. Pri tem nam pomagajo zavestna proaktivnost, radovednost, vztrajnost, kritičnost, fleksibilnost. Vse to postaja vse bolj in bolj ključno v svetu, ki se vse hitreje spreminja.
Torej, pot je znana: odprta miselnost > znanje > aktivnosti > rezultati > vizija (cilja).
Henry Ford: "Če misliš, da zmoreš, ali pa misliš, da ne zmoreš – v obeh primerih imaš prav."
PRVI KORAK NAJ BO KORAK NAZAJ: Odgovor na vprašanje "Čemu postati boljši?"
Vse je lažje, če vemo, čemu oziroma zakaj si želimo postati boljši, imeti boljše izdelke, storitve in procese. Odgovori naj bodo popolnoma iskreni.
Johann Wolfgang von Goethe: " Vse je težko, preden postane lahko."
Vabljeni na pot postati boljši posameznik oz. tim.
Vse ostalo bo prišlo "mimogrede".
Lojze Bertoncelj, InTeam
