Edini način za zmago je, da se učimo hitreje kot kdor koli drug
Avtor te misli, Eric Ries, je pred dobrimi desetimi leti utemeljil »Lean startup«, vodilno metodologijo vitkega inoviranja po vsem svetu. Nova miselnost, načini dela in orodja so spremenili način, kako na trg vpeljemo spremembe, nove produkte, storitve in procese z minimalnim balastom. Uspešnost vitkega pristopa je neposredno povezana s hitrostjo in učinkovitostjo učenja vsega, kar moramo vedeti za preboj oziroma uspeh.
Lean startup pristop ni tehnika generiranja idej, povezovanja naključij, iskanja sreče. Gre za precej »znanstven« pristop, ki je zelo osredotočen na stranke/trge, sam izvedbeni tim in ostale ključne deležnike. Osredotočen je na disciplinirano odpravljanje negotovosti, na učenje, kaj ima na trgu vrednost in kaj ne.
Optimalno učenje dosegamo z interakcijo z raznolikimi viri znanja, vključno s poslovnimi partnerji, strankami, akademskimi ustanovami in raziskovalnimi inštituti. Pri tem je ključno osredotočanje na relevantnost, kakovost in hitrost pridobivanja znanja.
Ključno je učenje timov
Posamezniki lahko pridobivamo znanje, a le timi lahko to znanje pretvorijo v otipljive rezultate. Moč timov leži v njihovi sposobnosti, da združijo in uporabijo kolektivno znanje pri ustvarjanju in izboljševanju produktov. Deljenje znanja je res pomembno. Znanje, ki ne doseže tima, je na nek način balast.
Opozorilo: Nimajo vsi timi istega poslanstva
Time lahko ločimo na bolj »graditeljske« in bolj »izvajalske« time. Izvajalski timi so lahko večji in naj ne bi potrebovali neprestanega in hitrega učenja, kot to velja za bolj graditeljske time, ki iščejo in vpeljujejo spremembe in novosti. Ti se potrebujejo neprestano, hitro in zelo učiti.
Veliko možnosti učenja oziroma napredovanja timov
Spodaj podajam le bolj posebne oblike (medsebojnega, timskega) učenja. Organizirana formalna izobraževanja in sodelovanja v strokovnih združenjih izpuščam. Prav tako izpuščam bolj ali manj klasične sestanke, ko se informiramo in usmerjamo. Navajam le prakse, ki jih v vseh timih lahko izvajamo skoraj mimogrede, a vseeno zavestno in načrtno, vse z ambicijo hitrega učenja, napredovanja.
Najpomembnejši učitelj pri inoviranju je stranka/uporabnik, ki neposredno občuti posledice našega dela. Njene povratne informacije so neprecenljiv vir učenja, saj razkrivajo, kaj jim resnično prinaša vrednost in kaj ne. Poslušanje in opazovanje strank je zato tisto ključno učno orodje, ki vodi k nenehnim izboljšavam.
Sprotno učenje v neformalnih okoljih. Kratki, neformalni pogovori, ki se odvijajo na hodniku, v dvigalu, ali pa na socialnih omrežjih, pogosto prinesejo najdragocenejša spoznanja. Te priložnosti so pogosto ključne za hitro izmenjavo idej in pridobivanje vpogledov, ki jih ni mogoče najti v formalnih sestankih.
Delo v oblaku (Teams, GDrive, intranet, internet ...) prinaša popolno dostopnost informacij, kjer lahko vsi prispevamo in se učimo od drugih brez potrebe po dodatnih razlagah. Transparentnost omogoča neoviran pretok znanja. Brez nje je učni proces okoren in počasen, znanje pa zavrto.
Interno učenje skozi opazovanje in posnemanje je ena najstarejših, a tudi najmočnejših metod pridobivanja znanja. Ko opazujemo mojstre pri delu, ne prejemamo le informacij, temveč absorbiramo njihovo miselnost, tehnike in pristop. Posnemanje je poleg eksperimentiranja najbolj naraven način učenja. Točno to delajo naši otroci. So odprti in radovedni.
Učenje iz kakovostnih pisnih, avdio in video virov je pomemben vir naše konkurenčnosti. S tem se izognemo že storjenim napakam in prevzemamo najboljše prakse. Največjo korist od prebranega ima seveda bralec sam, ta pa se še poveča, ko znanje deli naprej. Največ se namreč učimo, ko učimo druge.
Retrospektive so ključne za vse delovne in projektne time, saj omogočajo dragocen vpogled v preteklo delo in odkrivanje izboljšav. Reden pogled nazaj nam omogoča, da prepoznamo, kaj je šlo dobro, kaj ne, in kaj bi morali prenehati, začeti ali nadaljevati. Dobro moderirane retrospektive, po možnosti z nekom izven tima, prinašajo globlje vpoglede in bolj odgovorne odločitve, kaj bomo izboljšali.
Vizualizacija demistificira in demokratizira učenje. Vizualiziranje na stenah, tablah ali v virtualnih prostorih bistveno izboljša izražanje in razumevanje, krepi sodelovanje ter olajša odločanje. Delo z rokami in modeli (npr. LEGO(R) SERIOUS PLAY(R)) poveča angažiranost, osredotočenost in ustvarjalnost tima.
(Last but Not Least) Učenje ob podpori GenAI orodij. Ta orodja nam ponujajo možnost hitrejšega raziskovanja, eksperimentiranja in sinteze informacij. GenAI orodja si že danes zaslužijo strateško umestitev v skoraj vse, kar počnemo. Ob tem se lahko zamislimo, kako hitro se uči Ai in kako hitro se učimo mi sami, kot posameznik, tim ali organizacija.
Kreiranje kulture hitrega, medosebnega učenja je ključ do uspeha v vsakem podjetju. Ko učenje postane del vsakdana, ko se znanje nenehno deli in smiselno uporablja, takrat nastane okolje, kjer inoviranje ne poznajo meja.
Učenje kot nova vrednota ni več samo trend, temveč nuja.
Še zadnja misel. Vsak je svojega učenja (in uspeha) kovač.
