Design Sprint: strukturiran pristop do pravih rešitev
Design Sprint je mednarodno priznana metoda za pospešitev in poenostavitev postopka oblikovanja produkta, strategije ali katere koli nove poslovne ideje.
Pogoste težave pri delu z idejami in klasičnim pristopom: preveč idej in priložnosti, preveč deležnikov, preveč predpostavk, preveč podrobno izdelano (prekomerno oblikovanje), preširoka ponudbena vrednost, nerazumevanje "dela, ki ga je treba opraviti" (Jobs to be Done), izvajanje marketinga pred potrjevanjem tržne ustreznosti produkta …
Če nas skrbi, da novi produkt morda ni dovolj kakovosten ali nima tolikšnega potenciala, kot si želimo, je smiselno razmisliti o izvedbi testa s pristopom Design Sprint.
Z metodo Design Sprint lahko skrajšamo neskončne cikle razprav in strnemo mesece dela v nekaj dni. Namesto čakanja na lansiranje minimalnega izdelka, da bi preverili, ali je ideja dobra, lahko s pristopom Design Sprint relativno hitro pridobimo jasne podatke s pomočjo realističnega prototipa ideje.


Potek Design Sprinta
Design Sprint ni primeren za čisto vse poslovne izzive, vendar je izjemno uporaben za preizkušanje kompleksnih tržnih izzivov, kjer lahko napačne predpostavke, posploševanje situacij, poenostavljanje rešitev ali podcenjevanje alternativnih rešitev povzročijo težave.
Potek Design Sprinta v nekaj točkah:
-
Da bi ga resnično razumeli, ga morate doživeti:
-
Design Sprint se izvaja na konkretnem poslovnem ali tržnem izzivu.
-
Izvaja ga komplementarna in popolna ekipa 5–7 posameznikov z različnih področij.
-
Delo traja pet dni, idealno vedno v istem večjem prostoru pri naročniku, z izjemo testiranja, ki poteka "blizu strank".
-
Vsak dan začnemo ob 10. uri, da udeleženci zjutraj lahko opravijo še nekaj rednih nalog.
-
Dopoldne delamo tri ure, sledi kosilo, nato še tri ure. V petek začnemo prej (prvi intervjuji so že ob 9. uri) in običajno končamo pozneje (priprava povzetkov rezultatov testiranja prototipa).
Dnevni potek dela:
Ponedeljek: Zgradimo skupno vizijo, oblikujemo uporabniško izkušnjo od začetka do konca, se posvetujemo s strokovnjaki (različni domenski eksperti) in izberemo ključni izziv ponudbene vrednosti novega produkta.
Torek: Izvedemo serijo kratkih (3–5 minut) demonstracij že obstoječih rešitev ali podrobnosti, ki nam pomagajo pri moderiranem, štirikoračnem skiciranju lastnih predlogov rešitev.
Sreda: Pregledamo ustvarjeno galerijo videnih rešitev, o njih razpravljamo, izberemo najboljše elemente in izdelamo scenarij za izdelavo prototipa in testa.
Četrtek: Sledimo scenariju in izdelamo prototip ter pripravimo vse potrebno za testiranje v petek. Delamo ločeno, vendar povezano.
Petek: Opravimo 5–7 strukturiranih intervjujev s ciljnimi uporabniki, sistematično zabeležimo povratne informacije ter jih ob koncu dneva predebatiramo, ovrednotimo in postavimo prioritete.
Izvedba poteka na delavniški način s poudarkom na individualnem in timskem delu, z izmenjavo mnenj in izkušenj, usmerjenimi diskusijami in refleksijami. Delavnice podpirajo delavniška orodja, primeri iz prakse, priporočena literatura in vsebine za poglobljeno raziskovanje. Udeleženci ob zaključku prejmejo gradivo, ki nastane na delavnici.


Nekaj "skrivnosti" uspešnih Design Sprintov, ki se običajno ne omenjajo:
-
Enako pomembno kot izvedba je predhodno seznanjanje vseh ključnih deležnikov z izvedbo Sprinta (kaj, zakaj, kako ...) ter izbor in priprava najboljše možne operativne ekipe za izvedbo.
-
Dobro izveden Design Sprint običajno prinese nabor dveh do štirih ključnih nalog po Sprintu ter daljši seznam dragocenih nalog za nadaljevanje. Ustvari se veliko gradiva, ki je uporabno pri nadaljnjih iteracijah/testih produkta, ki so lahko krajši.
-
Sprint je tudi test sodelovanja ekipe. V petih dneh intenzivnega dela "padejo vse maske".
-
Ko Design Sprint enkrat doživiš, ga ne pozabiš več. Uporaben je kot celota ali v posameznih korakih.
Design Sprint je mogoče z uporabo ustreznih spletnih orodij izvajati z dislociranimi ekipami na daljavo.
Danes je ob uporabi generativnih orodij AI mogoče Design Sprint izvesti že v treh dneh.


POVZETEK:
-
Design Sprint v praksi pomeni osredotočanje na uporabnika, izvajanje eksperimentiranja ter posledično odpravljanje ključnih negotovosti in tveganj.
-
Delo je zelo praktično, timsko, pregledno, intenzivno in osredotočeno. Proces je natančno vsebinsko in časovno usmerjen, vloge udeležencev pa so vnaprej jasno opredeljene. Posebna vloga odločevalca omogoča učinkovito odločanje.
-
Sam Design Sprint ne zagotavlja končne izvedbe produkta, temveč zgolj zelo dober prototip ponudbene vrednosti, ki nam pomaga pridobiti ključne odgovore na zastavljena vprašanja.
-
Design Sprint nam omogoča hitrejši razvoj izdelkov in storitev z boljšo uporabniško izkušnjo ter večjo potencialno poslovno vrednostjo.

REFERENCE:
Izvedbe v podjetjih: AMZS, Atlantic Grupa, Merkur, MJU, Petrol, Pošta Slovenije, Rokus Klett, Sava Turizem, Telekom Slovenije in drugi.
Mnenja udeležencev:
“Izkušnja Design Sprint me je naučila, kako lahko z osredotočenim razmišljanjem in sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij pridemo od prve ideje do prototipa v samo petih dneh. Ta prototip je lahko povsem drugačen, kot smo si sprva predstavljali.” – Nevenka Žiberna Remic, Telekom Slovenije
“Izkušnja Design Sprint nam je dala navdih za prihodnje delo. Še posebej smo veseli, da smo v samo petih dneh s sodelovanjem s startup ekipo in mentorji pridobili pomembna spoznanja o končnih uporabnikih.” – Karmen Madjar, inoviranje in strateški marketing, Zavarovalnica Sava
„Drugačen pristop mi je bil všeč, ker je bil čas dobro odmerjen, za razliko od sestankov v različnih kombinacijah, ki se vlečejo čez daljše obdobje.“ // „Spremenil se je moj standard 'gužve'. Zdaj samo preverjam, ali je manj ali enako intenzivno kot na sprintu. Bolj pa tako ali tako ne more biti.“ //„Ne vem, če sem bil takrat kdaj bolj srečen v službi.“ - Petrol ekipa
